No letošnje počitnice so vsekakor bolj aktivne kot lanske. Potem, ko sem se končno odpočila od Londona, me je že poklicala Katarina če bi šla z njo v Benetke. Ker sem bila tam samo enkrat s šolo sem z veseljem sprejela ponudbo, da se podamo skupaj na raziskovanje tega lepega mesta.


Bil je vroč poleten dan, pa še praznik povrhu in gužva po beneških ulicah je bila zagotovoljena. Vodičke nismo poslušale do konca, ker je bilo stanje na trgu Sv. Marka v vsej tisti gužvi prav mučno, raje smo se odpravile po svoje raziskovati mesto. Kljub načrtu mesta smo se hitro zgubile in za pot vprašale domačinko, ker je šla ravno v najino smer sva ji nekaj minut sledili. Bilo je prav zabavno hiteti po beneških uličicah, malo levo, malo desno, čez most, pa spet desno, pa spet čez most, itd. Ozke uličice so me spominjale na meni dobro znan in ljub Piran. Tudi zgradbe so precej podobne glede na to, da je bil Piran v svoji zgodovini tudi del Beneške republike. Ta občutek domačega je nekaj česar v Londonu nisem imela. Po drugi strani pa me turistične Benetke niso preveč navdušile. Morda bi bilo drugače, če bi bila tam več časa in bi se podala raziskovat tiste bolj skrite poti, ki jih poznajo samo domačini,.. Vsekakor lepo mesto ampak nikakor ne najlepše mesto na svetu, kot ga reklamirajo turistične agencije. Najlepše mesto na svetu si namreč vsak posameznik izbere sam.

Nekaj pa je možno samo v Benetkah in nikjer drugje - posebna tehnika sproščanja, ki odžene vse skrbi - vožnja z gondolo po mirnih kanalih. Gondola se mirno ziblje, gondoljer jo počasi usmerja okoli vogalov in zraven nekaj "prepeva", voda prijetno valovi,...popolna sprostitev. Škoda ker je naša vožnja trajala samo kakšnih 25 min. Drugič si bom privoščila daljšo "terapijo".